Osebno sporočilo

Že od nastanka našega planeta je njegovo igrišče narava, najpomembnejši cilj vseh bitij na njem pa je ostati živ oz. preživeti. Narava je naša mati, hkrati pa največja in najstarejša univerza, kar jih bomo kdaj spoznali. Napisala je svoje knjige, nekatere pišemo tudi sami, ves čas pa se moramo učiti njenega jezika. Bivamo z njo in se učimo, kako pomembna je harmonija z vsem, kar nas obdaja. Nič ni brez pomena oziroma vse ima svoj namen. Vsi smo večni učenci narave.

Učenje pa nam ne gre vedno najbolje od rok, zato šola traja in traja. Še vedno se nismo naučili poslušati matere narave. Do nje, do planeta, ki je naš dom, in do bitij, ki bivajo na njem skupaj z nami, naj bi bili pohlevni, in spoštljivi, hkrati pa ponosni nase in nanje! Toda v našo miselnost se čedalje bolj zajeda civilizacija s svojimi sistemi; skorajda nas je že prepričala, da so naš dom le štiri stene, ki nas obdajajo, vse drugo pa ni več pomembno!

Človeško bitje zaznamuje inteligenca, ki pa skozi čas čedalje bolj izgublja boj z ustrojem življenja v civilizaciji, pravzaprav postaja ta zakon našega življenja. Ko pa že malenkost – na primer izpad električne energije – lahko zruši temelje tega ustroja, se znajdemo na trdnih tleh: kaj v resnici smo? Marsikdo je že pozabil, kako se napiše pismo na roke, ne zna si več predstavljati življenja brez računalnika, brez gledanja televizijskih programov, telefona ali mrzle pijače iz hladilnika sredi vročega poletja … ali vsaj ene prižgane luči v stanovanju … Šele ko bi zavladala tema, in to ne le v stanovanju, ampak tudi v predalu človeške razvajenosti, bi začeli spet iskati nit preživetja in ugotovili, da je svet popolnoma zastrupljen, da skorajda ni več čistih voda, da v rekah in morjih plavajo naši iztrebki in smeti, med odpadki in nafto pa umirajo naše upanje in naši otroci. Mislim, da sem povedal dovolj.

Temeljno vprašanje, ki naj si ga zato vsak zastavi, je: Kje živimo in kdo smo? Povsod okoli nas je naš dom. To niso le stene, ki nas obdajajo. Naravno okolje je tisto, ki nam omogoča življenje in to, da ponosno vztrajamo na tem planetu že tisočletja in da smo preživeli številna neurja, ki so ga prizadela. Bilo bi sramotno izginiti z njegovega površja zgolj zaradi nepremišljenega in nesmiselnega ravnanja. Čas je že, da se iz svojih napak česa naučimo in začnemo spoštovati svoj prvi in najverjetneje tudi edini dom, o njem ozaveščati tudi svoje otroke in jih v tem duhu vzgajati.

Veščina »Preživetje v naravi« je kultura, ki je skorajda izbrisana, ostaja le še kot senca velikega pomena in za mnoge dobesedno znanstvena fantastika. Toda mar se ne začne vsak dan življenja z bojem za obstanek? Preživetje je za vsakega od nas najpomembnejše, le da je bojno polje veliko širše kot kdaj koli prej. Veščina je namenjena preživetju skupine in posameznika, ki se znajde v ekstremni situaciji, kjer za preživetje nima druge možnosti kot tiste, ki si jo v danem okolju ustvari sam.

Pridružite se nam in sami spoznajte svoje temeljno poslanstvo!